Athenian Democracy and It's Influence on Art (in Slovenian Language)

1 UVOD

''Sem drÐ'Ñ›avljan, ne Aten ali GrÐ"Ёije, temveÐ"Ё sveta.'' (Sokrates)

Do sredine 7. stol. pr.n.Ð'Ñ™t. so tiranije vzniknile po vsej GrÐ"Ёiji. Na jonski obali na severozahodu Egejskega morja, kjer je bilo dolgo Ð"Ёutiti vpliv Perzije, je bila tiranija pogosto videti naravna oblika vladavine. Absolutizem je bil tam nekaj obiÐ"Ёajnega in tradicije polis so bile Ð'Ñ™ibkejÐ'Ñ™e. Vsekakor je marsikaj govorilo v prid diktature, Ð"Ёe je bil diktator le dovolj moÐ"Ёan in pameten, da je zagotovil uÐ"Ёinkovito vodstvo. Ð"?e je tiranija cvetela, je bilo to zato, ker je ponujala veÐ"Ёini grÐ'Ñ™kih mest ravno tako vladavino, kakrÐ'Ñ™no so si Ð'Ñ›elela. Mesto Atene pa si je izbralo drugaÐ"Ёno pot.

Na ruÐ'Ñ™evinah, ki jih je za sabo pustil Kserks, so Atenci zgradili Ð"Ёudovito mesto. UniÐ"Ёenje mesta je zanamovalo prihod dobe atenske demokracije. PriÐ'Ñ™la je zlata doba doseÐ'Ñ›kov na podroÐ"Ёju umetnosti in filozofije.

starinski zemljevid GrÐ"Ёije

2 ATENSKA DEMOKRACIJA

'' Ð"?e odloÐ"Ёata v naÐ'Ñ™em zasebnem Ð'Ñ›ivljenju prizanesljivost in Ð'Ñ™irokosrÐ"Ёnost, pa gospoduje v javnem spoÐ'Ñ™tovanje zakonov. Pokoravamo se oblasti, ki smo jo sami postavili. ''

(KlasiÐ"Ёna GrÐ"Ёija, C. M. Bowra, 1986, str. 25)

'' Vlada ljudi, od ljudi, za ljudi.'' (O demokraciji, Abraham Lincoln)

2.1 NASTANEK DEMOKRACIJE

Atene so bile zgrajene na skalnati vzpetini nad Saronskim zalivom ob jugovzhodni obali GrÐ"Ёije. Na zaÐ"Ёetku je bila to ena od bolj zaostalih polis. Aristokracija mestne drÐ'Ñ›avice Ð'- potomci starih basilevsov in njihovo oboroÐ'Ñ›eno spremstvo Ð'- se je ljubosumno oprijemala podedovane oblasti in vladala z zatiralsko roko. Navsezadnje je pogoltnost aristokracije privedla do tega, da je postala njena vladavina neznosna. Vendar je bila tudi tukaj pot v svobodo tlakovana s spodletelimi reformami in nasilnimi udari. Tudi Atene so v teku desetletij prijele svoj deleÐ'Ñ› tiranov.

Ð'Ћelja po demokraciji pa ni nikoli zamrla. Sredi sedemdesetih let 6. stol. pr.n.Ð'Ñ™t. si je drÐ'Ñ›avnik Solon za priljubljenost prizadeval tako, da je odpravil dolgove in tisoÐ"Ёe ateskih reveÐ'Ñ›ev osvobodil Ð'Ñ›ivljenja v maloduÐ'Ñ™ju in bedi. Le tem je nemudoma podelil pravico do glasovanja v mestni skupÐ'Ñ™Ð"Ёini. To je bilo morda dejanje iz golega politiÐ"Ёnega cinizma, toda kaÐ'Ñ›e, da niti za trenutek ni vzbujalo zaskrbljenost pri tistih, ki jim je bila reforma v prid.

A v nekaj letih je Solon umrl. Njegove reforme so umrle z njim in mestna aristokracija se je priÐ'Ñ™opirila nazaj, da bi oblast spet vzela v svoje roke. Toda njihova valdavina je naletela ne negodovanje. Staro plemstvo ni nikoli veÐ"Ё uÐ'Ñ›ivalo nagonskega spoÐ'Ñ™tovanja navadnih Atencev. Prav tako ljudje nikoli niso v celoti sprejeli Pejzistrata, tirana, ki je priÐ'Ñ™el na oblast po tem, Ð"Ёeprav je bil kot vladar uspeÐ'Ñ™en, kar aristokrati nikoli niso bili. Pejzistrat je priÐ'Ñ™el dvakrat na oblast in se dvakrat umaknil; vse do leta 545 pr.n.Ð'Ñ™t ni bil nikoli trdno v sedlu. Podporo mesta si je skuÐ'Ñ™al pridobiti z velikimi projekti javne grednje; naredil je marsikaj za drÐ'Ñ›avljanski ponos, toda nikoli ni mogel pogasiti Ð'Ñ›elje po svobodi.

Leta 509 pr.n.Ð'Ñ™t. je Pejzistrata nasledil Klisten, ki je uvedel nove reforme. Ð'Ћelel je da na oblast pride meÐ'Ñ™Ð"Ёanstvo, Atiko je razdelil na 10 fil, vsaka fila pa je vsebovala 50 poslancev. Tako se izoblikuje svet 500ih, vsi prebivalci pa so bili enakopravni. Uvede tudi ostrakizem ali Ð"Ёrepinjsko sodbo in z njo prepreÐ"Ёi ponoven nastanek tiranije. Ta Atenska demokracija je bila suÐ'Ñ›njelastniÐ'Ñ™ka saj je politiÐ"Ёne pravice dobilo od 20% - 30% ljudi. Volili so lahko le ljudje starejÐ'Ñ™i od 20 let. PolitiÐ"Ёnih pravic pa niso imeli tujci, Ð'Ñ›enske in suÐ'Ñ›nji.

2.2 ZLATA DOBA ATEN

Zlata doba Aten je pomenila najveÐ"Ёji razcvet grÐ'Ñ™ke dobe. Pomenila je razcvet v kulturi, politiki in gospodrstvu. V tem Ð"Ёasu so imeli zelo veliko vlogo teti, kot veslaÐ"Ёi na ladjah, saj so blie Atene takrat najpomembnejÐ'Ñ™i obmorski polis. Ker so se teti zavedali svoje pomembnosti v druÐ'Ñ›bi, so s pomoÐ"Ёjo politikov in reform, priÐ'Ñ™li do politiÐ"Ёnih pravic, ki so se tudi obdrÐ'Ñ›ale. Proti tem pravicam je imel naveÐ"Ё aeropag, to so bili odsluÐ'Ñ›eni arhonti, poveÐ"Ёini plemiÐ"Ёi. Zagovarjali so star politiÐ"Ёni sistem, staro ustavo in nadzorovali uradnike.

Leta 462 pr.n.Ð'Ñ™t. je politik Efilat z reformo zamnjÐ'Ñ™al vpliv in pomen aeropaga. Po njegovi smrti je priÐ'Ñ™el na oblast Periklej, ki je nadeljeval z reformami. Vladal je od 495 pr.n.Ð'Ñ™t do 429 pr.n.Ð'Ñ™t. On je bil tisti, ki je naredil najpomembnejÐ'Ñ™i korak k izbolÐ'Ñ™anju demokracije. Za bolÐ'Ñ™o demokrcijo je uvedel dnevnice, ljudem je plaÐ"Ёeval vstonice v gledaliÐ'Ñ™Ð"Ёe, med arhonte je lahko priÐ'Ñ™el vsak le teti ne, drÐ'Ñ›avljanstvo pa so dobili le tisti Ð"Ёigar oba starÐ'Ñ™a sta bila atenska drÐ'Ñ›avljana. DruÐ'Ñ›ba se je delila na ljudstvo, demos in na svet 500ih, bule.

Svet 500ih je bil v Ð"Ёasu Solona bolj kot sodiÐ'Ñ™Ð"Ёe, Periklej pa mu je dodelil vlogo vlade. Bule je bil razdeljen na 10 skupin in v vsaki je bilo 50 Ð"Ёlanov, pritanije. Vsaka skupina je vladala desetino leta, znotraj vsake pa je bil manjÐ'Ñ™i odbor, ki je vsak dan volil novega predsednika. Razlog za tako hitro menjavo predsednika je bil strah, da uradniki ne bi imeli prevelike oblasti. Ostala pomembnejÐ'Ñ™a mesta kot naprimer uradnike, vojskovodje in stratege pa so Ð'Ñ›rebali za eno leto.